Vizionarji, kot je na primer oblikovalska legenda Luigi Colani 29.Junija na Incredible Summit na Dunaju.
Inovativni in ustvarjalni začetniki, odločevalci, podjetniki in zainteresirani posamezniki iz celega konca Evrope, se bodo srečali na dogodku, ki sliši na ime Incredible Summit : IncrediblEurope- “Moč kreativnosti in inovacij” (www.incredibleurope.com) 29. Junija na Dunaju.
Vodilni inovatorji in ustvarjalci “Trenutne ekonomske razmere zahtevajo našo pripravljenost za spremembe, medtem ko ob istem času, globalna konkurenca zahteva jasno pozicijo evropskega kontinenta”, razlaga Summit-ova pobudnica Selma Prodanovič iz Brainswork-a o motivu za iniciativo IncrediblEurope.
Med vodilnimi, ki so že potrdili udeležbo, se nahajajo ambasadorji EU year of innovation and creativity, Aron Losonczi, ustanoviteljica IECD poslovne šole na Bledu, profesorica Danica Purg, nagrajeni oblikovalec Mirko Ilič, mladi globalni voditelj svetovno ekonomskega foruma 2008/2009 Suhas Gopinath, svetovno priznan violinist in kulturni ambassador Miha Pogačnik ter oblikovalska legenda Luigi Colani.
Cilj tega interdisciplinarnega vrha je navdušiti anticiklična dejanja, možnost učenja različnosti in vizijo Evrope 2049.
Brigitte Jank, predsednica Dunajske gospodarske in industrijske zbornice podpira idejo: “Zame ne gre za čisto komercializacijo kreativnega proizvoda, ampak je cilj pripeljati kreativnost in podjetništvo skupaj kot enakovredna partnerja in podpirati interdisciplinarni diskurz.
Razprave na visoki ravni, presenetljive predstavitve dosedanjih izkušenj, interaktivne delavnice, kot so generiranje idej ali oblikovanje prihodnosti Evrope na paru Edelwiser-jevih smuči, ter sodelovanje “petih imen za pomnenje” so bodoči koraki proti evropski prihajajoči vlogi kot trajnega, kreativnega in inovativnega kontinenta- vloga da gradimo skupaj.
Luigi Colani
Profesor Colani, pionir organskega oblikovanja, ki se vidi kot upravičeni naslednik Galilea Galileia , je poslednjih 50 let zasnoval neverjetne oblike za avtomobile, letala, arhitekturo, več kot tisoč delov pohištva in posameznih produktov, pa vse do nešteto tehničnih inovacij in svetovnih uspehov. Njegove posamezne, in posebne zasnove predstavljajo mejnike v zgodovini dizajna.
Colani je razvil več kot 20.000 oblik za časa njegove kariere. Približno 70% od teh so vsakdanji produkti , kot npr. kemični svinčnik in jajčni podstavek, ki so bili proizvedeni v večih serijah. Njegov bolj nenavaden design kot npr. “stratosferska jadrnica in 900 PS “super sportcar” so bili veliko bolj redka realnost. In celo danes, pri 80ih letih, Colani predstavlja svojo pozicijo na poseben način: energični oblikovalec še vedno zabava občinstvo vse do zadnjega sedeža. Je gostobeseden, izjemno kreativen, kontaverzen, provokativen in živahen.
Pobudnik in gostitelj Brainswork
Podjetje Brainswork je bilo ustanovljeno leta 2005 na Dunaju, in leto kasneje v ZDA, pod taktiko “mrežne in marketinške” strokovnjakinje Selme Prodanovič, in se od takrat razvilo v eno najuspešnejših razvojnih in omrežnih podjetij v regiji. Brainswork se navezuje na podporo in svetovanje vizionarjev, pa če gre za začetnike ali izurjene in močne podjetnike ki si želijo pozitivne spremembe, in iščejo nenehno rast in razvoj. Svetuje strankam po celem svetu, osredotoča pa se ravno tako na centralno&jugovzhodno Evropo, ki velja za najbolj dinamično in najhitreje rastočo regijo . Brainswork govori o ljudeh in njihovih odnosih, širjenju in povezovanju njihovih vizij in dela.
"A Arte e nada além da Arte! Ela é a grande possibilitadora da Vida, o grande estímulo à Vida". Nietzsche.
Depois de uma noite de teatro, fragmentos de um diálogo:
1: ontem fui ver um espetáculo da Maura Baiocchi
em Brasília mesmo
Zaratustra
o espetáculo foi bem legal
e bem doido
2:posso imaginar...
Me fala das suas impressões
1: hum..
sei não..
2: dá para entender alguma coisa?
1: sim
mas o lance não é entender...
2: claro, esse velho papo de sentir o espetáculo....
1 : o texto é louco e cansativo... mas, se for pra ler o texto, é melhor ir pra uma biblioteca...
acho que poderiam ter trabalhado melhor o texto, pra ficar mais "fluido", sei lá...
mas por isso digo que o lance foi mais sentir do que entender...
tem uma cena, por exemplo, (na verdade, um movimento...hehe) em que os caras ficam 5-10 minutos no palco tremendo...direto, sem parar.
louco isso.
mas a sensação é essa mesmo: exaustão
êxtase!
2: epifania pura!
o figurino e cenário é como de grande produção?
o trabalho corporal e expressivo é intenso?
1: o figurino é lindo.
e a maquiagem também
1:Outra cena: Nietzsche vai pro bordel.
e daí encontra a verdade, a preguiça e vida!
ele flerta com a vida..
e a verdade fica tentando, tentando..e nada
e por falar em sexo, como anda sua vida?
Serviço:
Encenação de Maura Baiocchi e Taanteatro Companhia inspirada na vida e no pensamento de Friedrich Nietzsche com foco na obra poético-filosófica "Assim Falou Zaratustra - um livro para todos e para ninguém", escrita entre 1883 e 1885. Temporada | 11 a 21 de junho de 2009 - quinta a sábado - 20h00, domingo - 19h00
Teatro Plínio Marcos - Complexo Funarte - Brasília
Kam nas pelje prihodnost – v reševanje medijev ali novinarstva? Kdo je kralj v tej zgodbi – vsebina, skupnost uporabnikov (bralcev) ali lastniki kapitala? Kako se bodo obstoječi lastniki „klasičnih” medijev poskušali ponovno „izumiti” in kako jih bodo alternativni poslovni modeli želeli spraviti s prestola? Kaj se dogaja med oglaševalci? Katere oblike so najpogostejše in uspešnejše v digitalnem oglaševanju? Kakšna je prihodnost družabnih omrežij, blogerskih platform, mikrobloganja…
Kateri so ključni elementi novih poslovnih modelov? Kdo izgublja in kdo zmaguje v vmesnem obdobju? Navedene so le nekatere dileme in vprašanja s katerimi se bomo ukvarjali z namenom osvetliti prihodnosti medijev in njihovega vpliva na nas. Pravzaprav obratno – našega vpliva na njih!
Na omenjene in mnoge druge teme bomo poskušali odgovoriti na srečanju Poslovnega kluba Socius.
PRIHODNOST MEDIJEV
Pridružite se nam:
v sredo, 17. junij 2009, od 11.00 do 14.00 ure.
v veliki sejni dvorani MOL, Magistrat, Mestni trg 1, Ljubljana.
UVODNI POGLED
Vuk Ćosić, vodilni slovenski spletni interaktivni strokovnjak, predavatelj spletne strategije na Fakulteti za družbene vede in spletni strateg volilnih kampanj
OKROGLA MIZA
Violeta Bulc, lastnica in direktorica podjetja Vibacom
Lenart Kučič, novinar Sobotne priloge Dela in nekdanji urednik Delove strani Infoteh
Vital Verlič, ustanovitelj in izvršni kreativni direktor podjetja Futura DDB
Franci Zavrl, soustanovitelj in parter podjetja Pristop
Ali Žerdin, novinar in odgovorni urednik Dnevnika
Okroglo mizo bo moderiral Leonardo F Peklar, predsednik upravnega odbora družbe Socius
ÙÙÙÙÙ
Oklevate? Ne obljubljamo, da bo vaše podjetje zaradi vaše udeležbe že jutri uspešnejše. Gotovo pa boste lahko marsikaj koristnega izvedeli, seimeli priložnost pogovoriti s svojimi stanovskimi kolegi in tudi sami prispevati k uspehu dogodka s svojim znanjem in izkušnjami.
Alenka PodbevšekŽiga Vavpotič
izvršna direktorica direktor Poslovnega kluba Socius
P.S.: Prijave do 15.6.2009 na elektronski naslov klub@socius.eu , ali po tel. št. 01 600 39 30. Kotizacija za nečlane 175 € (plus DDV) na TRR: 33000-1557983242 pri Hypo Alpe Adria Bank d.d. Ljubljana.; za člane Poslovnega kluba Socius brezplačno. Kotizacijo zaračunamo na podlagi prijave.
Comparto con ustedes un video de una exposición que tuve la oportunidad de hacer el año pasado en representación de la Asociación Vientos del Sur, titulada "Participación Juvenil y Nuevas Tecnologías".
En mi exposición abordo someramente conceptos y herramientas útiles para el trabajo de las ONGs juveniles.
Web 2.0, Ciberactivismo, los nativos digitales, el poder de los Blogs, los Wikis, las mal llamadas redes sociales, entre otros temas están incluidos en este resumen de menos de 10 minutos (la exposición original duró 30 minutos)
Gracias a Gastón por realizar la filmación y a Nacho por convertirla a formato digital.
A quienes les interese la relación entre participación, juventud e internet, los invito a leer un artículo que escribí el año pasado para un dossier sobre "juventud y TICs" para el Portal de Juventud de América Latina y el Caribe, clickeando acá
Iskreno hudo mi je, ko zadnje dni opazujem dogajanje v zvezi z Unicefom Slovenija.
Poznam namreč rudarja Jusufa. Srečal sem ga v Burkini Faso, kamor sem se na svoje stroške, kot predstavnik nekaterih organizacij, odpravil skupaj z delegacijo Unicefa. Tudi njegove mlajše prijatelje sem videl v rudnikih, ko so plezali iz temnih globokih rovov. Pa seveda tiste otroke v sirotišnici, ki so bili tako iskreno veseli bonbonov. In tudi tistih dojenčkov, enega izmed njih, leto dni je bil star, ki sem ga držal v naročju in ne vem, če je danes sploh še živi, saj je bil podhranjen in okužen z virusom HIV.
Tem otrokom pomaga UNICEF Slovenije! Takih kot je Jusuf je bilo lansko leto 1000.
Spomnimo se Konfucija. Nekoč je rekel: Ljudje se ne spotikajo ob gore, temveč ob krtine.
Razmere v Unicefu Slovenija so mi poznane. Niso popolne, kar se tiče odnosov. Vendar gotovo niso zrele za medijsko pranje umazanega perila. Vsaka, še tako imenitna družina, ima svoje probleme. Družinske urice za skupno mizo so pravi naslov, kako se loteva takih težav.
Revni otroci vas prosijo za razum, saj so dejstva jasna!
Žal mi je, da je znotraj Unicefa nastalo nekaj polov, ki so k celotni stvari pritegnili še medije.
Zakaj žal? Sem zagovornik transparentnosti, strinjam se z demokracijo, javnost mora biti obveščena. Vendar morajo prav humanitarne organizacije izjemno paziti, kdaj informacije zakrožijo v javnost. In predvsem na kakšen način. Povsem podpiram, da se o nepravilnostih obvešča javnost, vendar če gre za pranje umazanega perila različnih osebnih interesov, je to izjemno nevarno, če ne celo neodgovorno. Javnost velikokrat ne prebira medijev natančno, velikokrat meče vse v isti koš. Saj vsi kradejo, se bo spet slišalo. Mora pa nam biti jasno, da so stvari v Unicefu Slovenije denarno transparentne in jasne, ve se, kam je šel denar donatorjev in to potrjujejo revizije in mednarodna pisarna.
Trpijo otroci, spoštovani, saj zbijate ugled organizaciji!
Najpreprostejše in najkrajše moralno načelo je: drugi naj ti strežejo kar najmanj, ti pa drugim kar največ pravi Lev Tolstoj. Kako imenitno je njegovo načelo, ki naj bi veljalo povsod, predvsem pa v humanitarno razvojnem sektorju. Unicef je v zadnjem času naredil veliko. O tem sem velikokrat pisal, med drugim je bil ravno članek ˝Unicefova inovativnost rešuje življenja˝ nagrajen kot najboljši članek o inovativnosti v študentski kategoriji.
Čas je za akcijo zavihanih rokavov, v dobrobit otrok, ne lastnih interesov!
Pozabljamo, kar je poudaril pred kratkim predsednik države. Finančna kriza na severu lahko vodi do katastrofalne humanitarne krize na jugu. Kako prav je imel Mali princ. Če hočeš videti, moraš gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Prepričan sem, da je čas, da stopimo skupaj, za dobrobit otrok. Zato sem se odločil, da kandidiram za upravni odbor. V to me je prepričalo nekaj tujih predstavnikov UNICEFa, predvsem pa občutek ponosa, ko sem v Burkina Fasu stal v šoli, ki je bila zgrajena z denarjem slovenskih darovalcev na njej pa je bila tabla UNICEF SLOVENIJA. Zase vem, da bom delal v dobrobit organizacije in se držal osnovnega poslanstva – reševanja otrok. Opozarjal bom na napake, vendar bom, te manjše, ki se pojavljajo vsak dan, skušal reševati za zaprtimi stenami. Najlažje je sicer zamahniti z rokami. A vedno se ob taki misli spomnim na zgodbo o morskih zvezdah.
Starec se je sprehajal po plaži. V daljavi je zagledal deklico, ki je nekaj pobirala po pesku. Ko se ji je približal, je ugotovil, da pobira morske zvezde in jih meče nazaj v morje.
»Kaj počneš? Zakaj zapravljaš čas?« se čudi starec.
»Če zvezda ostane na obali, bo poginila na soncu.«
odgovori deklica.
»Na tej plaži leži na tisoče morskih zvezd, saj je obala dolga nekaj kilometrov. Kakšen smisel ima torej rešiti teh nekaj zvezd!«
Deklica pobere zvezdo, jo vrže v morje in odvrne: »Zanjo ga ima!«
Tudi za Jusufa ga je imelo. In tisoč njegovih sovrstnikov. In prepričan sem, da ga bo imelo še za številne otroke, ki jim UNICEF Slovenija pomaga vsako leto. Zato naj prevlada razum in ne osebni interesi. To vas s svojimi iskrenimi pogledi prosijo revni otroci.
Peljemo se iz Monteraya. Pozno zvečer. Gneča. Na avtocesti zaprejo en pas, to pomeni 8 milj 2 uri. Zmanjkuje bencina. Zmanjkuje tudi nas. Ko se zbudim, ugotovim, da spimo vsi, tudi šofer. Še dobro, da smo stali v vrsti. Prvi možen izhod ven, do črpalke. Ob dveh ponoči. Vse zaprto, še dobro, da imajo v ZDA kartice. Natočimo in zapeljemo na izhod. Tu nam izhod blokira črn avto. Odpre se okno. Želijo da ga odpremo tudi mi.
Prva dilema… A ga odpremo?
Zmaga pogum. Mlad moški prosi, da mu pomagamo. Zmanjkalo mu je bencina, ima le denar, ne kartice. Zraven vidimo, da leži nekdo. Pokrit.
Kaj sedaj?
Premislek. Stopiva iz avta voznik in sovoznik. Da bova vsaj dva. Stopi ven on in v tistem, se dvigne sopotnik….
Je po nama?
Ne.Zraven je spala punca. Res sta se vračala iz plaže, pristala v gneči kot mi in ostala brez bencina. Spet se je pokazalo, da se prijaznost splača. Čez dve minuti pride še nekdo. Enak problem.
Ob dveh ponoči smo se počutili tako, kot da je naša misija na tem svetu reševati Američane (brez kartic) na črpalki v Los Gatosu. Vendar je vedno lepo pomagati. Čeprav vzbuja to strah in bi kdo rekel, da smo neumni, da smo se sploh spustili v to.
Kaj če bi imel pištolo. Kaj… Nič… Tokrat tako, morda drugič drugač. Ampak če bi se to zgodilo meni, bi tako pomoč cenil celo življenje. Še vedno sem na strani prjaznosti.
Med obiskom NASA raziskovalnega centra sem dobil dober namig za možnost občutka ZERO G
The Zero Gravity Corporation is a privately held space entertainment and tourism company whose mission is to make the excitement and adventure of space accessible to the public.
The experience offered by ZERO-G is the only commercial opportunity on Earth for individuals to experience true “weightlessness” without going to space.
ZERO-G’s attention to detail, excellent service and quality of experience combined with its exciting history has set the foundation for exhilarating adventure based tourism.
Cena je malo visoka, ampak mora biti odštekana izkušnja.
Vendo um videozinho bobo na internet, surgiu uma ebulição de palavras...resolvi pôr logo pra fora, antes que causasse mal...
"Mas no que mais fiquei pensando foi no poder - não da comunicação - mas daquilo que não pode ser comunicado e que, ainda assim, é sentido. Talvez pudéssemos dizer "paixão", ou quem sabe mesmo "conquista". É impressionante notar o poder dessa afecção nos personagens - e, porque não, na gente também.
É uma força poderosa essa da conquista, né?.
Ela faz o mundo ficar mais agitado, intenso, iluminado.
Faz as coisas terem outro sentido, talvez um sentido mais trágico, mas nem por isso menos interessante.
Faz a gente dar mais risadas - não daquelas que damos quando estamos "sem graça", como um soluço, mas daquelas risadas maquiavélicas que dão somente aqueles que se sentem, ainda que rapidamente, os donos do mundo.
Faz a gente sentir mais na pele - e, por isso mesmo, mais profundamente - o sabor, o odor, o toque e o jeito das coisas.
O mundo parece ser mais nosso, mas não porque temos mais "coisas do mundo" na gente. Mas porque o mundo "nos tem" mais inteiros, mais dispostos, mais entregues, menos amedrontados, mais animados, mais vivos.
E, quando estamos mais vivos, respiramos mais.
E, quando respiramos mais, entramos mais em contato com o interior e com o exterior da gente - na verdade, se faz menos rígida essa fronteira entre o que é "interior" e "exterior".
E, porque respiramos mais, produzimos mais radicais livres - rejeitos do processo de queima de energia aeróbia que a respiração provoca e permite.
E, com isso, morremos mais depressa.
No fim das contas, parece que viver melhor é morrer mais (depressa). Ou, se preferir, parece que viver mais (intensamente) é morrer melhor (e mais depressa, do mesmo modo!)".
